Sobota, 12.6.

Pa je prišlo slovo. Neverjetno, kako močne vezi se lahko spletejo v enem tednu med ljudmi. Poslovili smo se v Helsinkih, nizozemska naveza je namreč imela direktno povezavo do doma, nekateri pa smo morali ostati še en dan v Helsinkih. Danes je v Helsinkih zelo hladen, vetroven in deževen dan, spominja me na dneve tam nekje v sredini novembra. Prav nič prijetno. Danes Helsinki praznujejo rojstni dan, čez dan se je odvijal karneval in videla sem nekaj prav zabavnih karnevalskih mask. Ampak mrzlo vreme je zdesetkalo gledalce in mislim, da jim je kar malce pokvarilo praznovanje.

Še zadnji razgledi nad severno Finsko, tu in tam so bile vidne še zaplate snega.

Sama pa že komaj čakam, da pridem spet domov, pozdravim svoje najbližnje, najbolj pa seveda tamalega.

HVALA VSEM, KI STE SPREMLJALI MOJ BLOG!!!!

Petek, 11.06.

Še zadnji dan seminarja smo dočakali. Kljub temu, da je bil zadnji, je bil zelo delovno obarvan. Pripravili smo osnutke za mednarodno sodelovanje, pokazali drug drugemu svoje delo tega tedna, se pogovarjali o možnostih mednarodnih projektov... Zelo pestro.

Naši krasni teacherji: Ilpo, Viljenka, Ludo in Anemie.

Pa še slovenska trojica s certifikati v rokah: Mateja, Matjaž in moja malenkost.

Četrtek, 10.6.

Joik pesem s posebnim bobnom, ki ga je laponka prej segrela na ognju.

Četrtek, 10.6.

Spet smo imeli zelo dolg in lep dan. Dopoldne in popoldne v šoli, zvečer pa smo šli na farmo z jeleni, ki je v lasti Laponske družine. Na farmi je bilo res čudovito, ker smo videli veliko jelenov, lahko smo jih hranili in tudi pobožali. Jeleni so zelo mirne živali, zato ni nevarnosti, da bi komu kaj naredili.

Nato pa smo odšli še v tradicionalno hiši, kjer je

bilo prav čarobno, saj je na sredini gorel ogenj, bila je prijetna mehka svetloba in doživeli smo v živo petje JOIK pesmi, to je bilo za vse nas resnično posebno doživetje.

Tradicionalna laponska "Kota", hiša v kateri so včasih živeli laponci. Sedaj so njihove hiše običajne, finske, seveda narejene iz lesa.

Sreda, 9.6.

Še en dan, nove naloge v šoli, popoldne pa izlet v Nelim. Nelim je vasica, kjer še vedno živijo "originalni" Laponci. V gostilni so nam pripravlili pravo laponsko večerjo, poglejte si slikce. Laponska tipična hrana

Mateja na sredi, z dvema Laponkama. Tudi obrazne poteze so malce drugačne od naših.

Hiša, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili.

Ortodoksna cerkva na sredi ničesar.

Prelep strop v cerkvi.

Tri slovenke visijo na hiši.

Pogled na Laponske fjorde ob jezeru Inari.

Naša vodička.

Drča za drevesa.

Ruska meja, Jan, pazi!!!

Pogled na Rusijo. Če ne bi bilo rumenih znakcev, ki prepovedujejo prehod, ne bi vedeli, da je tam.

Zanimiv wc.

ponedeljek, 7.6.

Zvečer smo šli na ogled muzeja. Ob 22.00 smo šli nazaj, po svetlem, seveda. Muzej je bil zelo zanimiv, o zgodovini Laponcev, o življenju nekoč in danes, pa tudi vodička nas je zelo presenetila s svojim izredno zanimivim načinom vodenja.

Torek, 8.9.

Trije Slovenci, samo Viljenka Šavli nam še manjka...

Današnji dan smo se dodobra zakopali v delo. Računalniki nam počasi že lezejo iz ušes, pa še vedno tičimo za njimi. Dobila sem "pohvalo" za najbolj pozno oddajo naloge - mislim da sem jo oddala včeraj ob 24.00 Pa da ne boste mislili, da zjutraj spimo, ne ne. Ob 7.00 se zbujamo, hitro na zajtrk, potem pa v 5 min oddaljeno šolo na delo veselo. Ampak to kar delamo je zame zelo zanimivo in zaradi tega prav nič težko.