Sobota, 12.6.

Pa je prišlo slovo. Neverjetno, kako močne vezi se lahko spletejo v enem tednu med ljudmi. Poslovili smo se v Helsinkih, nizozemska naveza je namreč imela direktno povezavo do doma, nekateri pa smo morali ostati še en dan v Helsinkih. Danes je v Helsinkih zelo hladen, vetroven in deževen dan, spominja me na dneve tam nekje v sredini novembra. Prav nič prijetno. Danes Helsinki praznujejo rojstni dan, čez dan se je odvijal karneval in videla sem nekaj prav zabavnih karnevalskih mask. Ampak mrzlo vreme je zdesetkalo gledalce in mislim, da jim je kar malce pokvarilo praznovanje.

Še zadnji razgledi nad severno Finsko, tu in tam so bile vidne še zaplate snega.

Sama pa že komaj čakam, da pridem spet domov, pozdravim svoje najbližnje, najbolj pa seveda tamalega.

HVALA VSEM, KI STE SPREMLJALI MOJ BLOG!!!!

Petek, 11.06.

Še zadnji dan seminarja smo dočakali. Kljub temu, da je bil zadnji, je bil zelo delovno obarvan. Pripravili smo osnutke za mednarodno sodelovanje, pokazali drug drugemu svoje delo tega tedna, se pogovarjali o možnostih mednarodnih projektov... Zelo pestro.

Naši krasni teacherji: Ilpo, Viljenka, Ludo in Anemie.

Pa še slovenska trojica s certifikati v rokah: Mateja, Matjaž in moja malenkost.

Četrtek, 10.6.

Joik pesem s posebnim bobnom, ki ga je laponka prej segrela na ognju.

Četrtek, 10.6.

Spet smo imeli zelo dolg in lep dan. Dopoldne in popoldne v šoli, zvečer pa smo šli na farmo z jeleni, ki je v lasti Laponske družine. Na farmi je bilo res čudovito, ker smo videli veliko jelenov, lahko smo jih hranili in tudi pobožali. Jeleni so zelo mirne živali, zato ni nevarnosti, da bi komu kaj naredili.

Nato pa smo odšli še v tradicionalno hiši, kjer je

bilo prav čarobno, saj je na sredini gorel ogenj, bila je prijetna mehka svetloba in doživeli smo v živo petje JOIK pesmi, to je bilo za vse nas resnično posebno doživetje.

Tradicionalna laponska "Kota", hiša v kateri so včasih živeli laponci. Sedaj so njihove hiše običajne, finske, seveda narejene iz lesa.

Sreda, 9.6.

Še en dan, nove naloge v šoli, popoldne pa izlet v Nelim. Nelim je vasica, kjer še vedno živijo "originalni" Laponci. V gostilni so nam pripravlili pravo laponsko večerjo, poglejte si slikce. Laponska tipična hrana

Mateja na sredi, z dvema Laponkama. Tudi obrazne poteze so malce drugačne od naših.

Hiša, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili.

Ortodoksna cerkva na sredi ničesar.

Prelep strop v cerkvi.

Tri slovenke visijo na hiši.

Pogled na Laponske fjorde ob jezeru Inari.

Naša vodička.

Drča za drevesa.

Ruska meja, Jan, pazi!!!

Pogled na Rusijo. Če ne bi bilo rumenih znakcev, ki prepovedujejo prehod, ne bi vedeli, da je tam.

Zanimiv wc.

ponedeljek, 7.6.

Zvečer smo šli na ogled muzeja. Ob 22.00 smo šli nazaj, po svetlem, seveda. Muzej je bil zelo zanimiv, o zgodovini Laponcev, o življenju nekoč in danes, pa tudi vodička nas je zelo presenetila s svojim izredno zanimivim načinom vodenja.

Torek, 8.9.

Trije Slovenci, samo Viljenka Šavli nam še manjka...

Današnji dan smo se dodobra zakopali v delo. Računalniki nam počasi že lezejo iz ušes, pa še vedno tičimo za njimi. Dobila sem "pohvalo" za najbolj pozno oddajo naloge - mislim da sem jo oddala včeraj ob 24.00 Pa da ne boste mislili, da zjutraj spimo, ne ne. Ob 7.00 se zbujamo, hitro na zajtrk, potem pa v 5 min oddaljeno šolo na delo veselo. Ampak to kar delamo je zame zelo zanimivo in zaradi tega prav nič težko.

Ponedeljek, 7.6.

Sami clothes - tradicionalne obleke Laponcev

Ponedeljek, 7.6.

Pa še mal kavice in malce...

Ponedeljek, 7.6.

Naša učilnica, ogled eJournala v živo. Zanimiv program, ga bomo zagotovo uporabljali tudi na naši šoli!

Ponedeljek, 7.6.

Takole pa smo pričeli s seminarjem, v ponedeljek zjutraj. Sprejela nas je ravnateljica centra - nekakšne ljudske univerze za odrasle v kraju Inari. Povedala nam je nekaj o Laponcih - Sami people. Zelo zanimivo!

nedelja zvečer

Kaj pravite, ob kateri uri smo takole posedali v jedilnici? 10.00, 11.00 dopoldne?

NEEEE!!!!

Tole je bilo posneto ob 23.00 in 24.00 ponoči!!!! In takole je bilo CELO NOČ! Sicer se sonce premika po nebu, ampak mislim da bolj LEVO-DESNO po nebu. Bom še danes preverila!

V sobi pa so hvala bogu svetlobotesne zavese, ki vsaj malce zakrijejo vso to svetlobo.

nedelja, 6.6.

Zelo zanimiv prometni znak, kajne?

Na poti z avtobusom z letališča pa smo videli tudi prvega jelenčka, ja čisto tapravega. Šel je čez cesto, počasi, kot da ga ne čakamo, sploh se ni sekiral za nas. Avtobus je zavrl in počakal, da je šel naprej, to je namreč tu zelo običajno.

Kosilo smo pa jedli, ne boste verjeli, na bencinski!!! To je namreč zelo običajno mesto za domačine, v restavracije in hotel ne gredo, ker je predrago za njih. In hrana je prostoru primerno okusna, bolj ne-okusna. Zvečer pa že večerjamo v hotelu in mislim, da bo bolje.

nedelja, 6.6.

Laponska pokrajina - končno. Takole na prvi pogled kar enolična, maram rečt.

nedelja, 6.6.

Pogled na finsko pokrajino, sami borovci, breze in jezera. Pa skoraj nič hiš...

Na letališču Ivalo.

nedelja, 6.6.

Kavica na letališču in čakanje na odhod. Tamle je naše letalo.

SOBOTA, 4.6.

V mestu smo se dobili z nekaterimi udeleženci seminarja, več nizozemcev, grk, dva nemca hmmm pa še koga sem verjetno spustila. ZELO prijazni vsi, hitro smo se razumeli.

Po naključju smo našli zanimivo uličico, v njej je v živo igral pop-rock band, ogromno ljudi je bilo, ki so peli, uživali se zabavali, pa tudi mi z njimi...

SOBOTA, 4.6.

Panorama ob morju

SOBOTA, 4.6.

Zanimiv vodnjak čisto ob obali.

Olimpijski stadion.

SOBOTA, 4.6.

Sobota je bila obarvana s pohajkovanjem po Helsinkih. Ogledala sem si Muzej moderne umetnosti Kiasmo (ocena 5) in muzej disajna (ov+cena 3 - ampak to je pač moj okus).

Vozila sem se s tramvaji naokrog, res je krasno imeti Helsinki-card, ki ti omogoča zastonj prevoze povsod po centru, pa še večino ogledov v muzejih, ki so sicer lahko kar dragi. Vidi se, da imajo Finci višji standard kot mi, saj so cene v trgovinah kar dosti višje. Ampak imajo pa tudi enake cene določenih firm kot je npr. H&M. Kavica na Hakaniemi marketu. Pa neke cimetove štručke, ena izmet značilnih sladic na Finskem, vsaj tako so rekli.

Takole pa izgleda središče mesta, ful zasmeteno... saj ne! Tole so naredili nalašč, verjetno v opozorilo proti smetenju, na žalost pa je pisalo samo v finščini in zaenkrat je še ne znam brati. Je pa bil tale kup smeti pred finim šoping centrom.